MOZAIK
OKUSOV
Gastronomski vodnik po tradiciji in
dobrotah Reškega prstana
REŠKA VELIKA TRŽNICA
se razteza med Gledališkim trgom, številnimi restavracijami in morjem.
Tri secesijske zgradbe na tržnici in prostor med njimi, poln sveže hrane in pisanih barv, so kraj druženja in interakcije pridelovalcev, meščanov, turistov in gostincev.
S spreminjanjem letnih časov se spreminja tudi ponudba na stojnicah, a žar v očeh kupcev ob pogledu na sveža in privlačna živila ostaja enak. Domišljija že ustvarja okuse, živila se vizualizirajo na krožniku, uživa se v vzdušju, polnem življenja.
Spomladi boste na reški tržnici našli divje šparglje, skuto in divja zelišča, poleti zelenjavo, ki je na svojem vrhuncu, jeseni kostanj in gozdne gobe, pozimi pa ohrovt, krompir ter sušene, dimljene in fermentirane izdelke.
Tako je že več kot 120 let, odkar je bila zgrajena tržnica. V treh paviljonih in prostoru med njimi ponujajo ribe in morske sadeže, meso, sire in sezonsko sadje in zelenjavo. Pa pojdimo po vrsti, od ribarnice, zakladnice dobrot iz morja, ki je od nje oddaljeno dobrih 100 metrov.
REŠKA RIBARNICA
razkošje Jadranskega morja
Ribarnica je iz leta 1866 in je arhitekturna mojstrovina, namenjena za potrebe tržnice.
Prodajni pulti imajo pretok vode, v notranjosti ribarnice so štiri fontane, s sten pa vas opazujejo v kamen vklesane ribe, raki in školjke. Za prostor, v katerem se funkcionalnost združuje z umetnostjo, sta zaslužna reški arhitekt Carlo Pergoli in italijanski kipar Urban Bottassa.
Lepoto prostora in razkošje ponudbe dobrot iz morja boste najbolje ujeli v kader, če se povzpnete na galerijo ribarnice.
Ni rakov, školjk, mehkužcev in rib iz Jadranskega morja, ki jih v določenem obdobju ne bi mogli najti na reški tržnici.
Chefi vrhunskih restavracij si že od zgodnjega jutra prizadevajo odkupiti najboljše primerke, meščani izbirajo živila za kosilo, s katerim bodo razveselili svojo družino in prijatelje, turisti pa uživajo v dogajanju in fotografirajo.
Največji ponos Kvarnerja so kvarnerski škampi nežnega sladkastega okusa po morju. Ko nekomu pripravite škampe ali ga nanje povabite v restavracijo, sta to zanj posebno priznanje in izraz gostoljubnosti. Veliki in srednji primerki se običajno le premažejo z oljčnim oljem in sesekljanim peteršiljem in česnom ter se za kratek čas »vržejo« na žar. Srednji in manjši se pripravijo na buzaro s paradižnikovo omako, majhni se očistijo in gredo v rižote in testenine, iz njihovih oklepov pa se skuha jušna osnova. V vsaki ribji restavraciji na Reki in reškem prstanu boste našli vsaj eno od teh jedi.
Obvezna ponudba restavracij so tudi školjke na buzaro. Pred pripravo klapavic, vongol, ladink in večine drugih školjk na buzaro vas bodo vprašali, ali jih želite na rdeče (s paradižnikovo omako) ali na belo. Školjkam pripisujejo tudi lastnosti afrodiziaka, poleg tega pa se ljudje sprostijo že ob njihovem načinu uživanja brez jedilnega pribora. Z rokami odpirate školjke, kruh pa pomakate v omako, v kateri se združijo okusi školjk, morja, vina in nekaj malega dodatkov (peteršilja, česna, paradižnika, lahko tudi kaper).
Ostrige so izjema, saj niso toplotno obdelane, postrežene so na ledu z le nekaj kapljicami limone, jakobove pokrovače pa se običajno gratinirajo.
MEHKUŽCI
Lignji, sipe in hobotnice – so živila iz morja, ki ne potrebujejo veliko čiščenja. Jadranske lignje vam bodo najpogosteje ponudili pripravljene na žaru ali pa narezane na koleščke in ocvrte. Sipe boste našli v črni rižoti, hobotnice pa v solati, na žaru ali v pečici (ali pod peko) s krompirjem in zelenjavo. Ena od tradicionalnih jedi Primorja, zlasti Kostrene, je brodet iz lignjev s polento. V ribarnici privlačijo poglede številne vrste rib različnih velikosti in oblik. Večine ne boste nikoli našli v trgovinah, saj jih v ribarnici razprodajo že v nekaj urah po ulovu. Veliko jih konča v brodetih, v katerih se prepletajo njihovi okusi in teksture, večje primerke pa pogosto razrežejo na kose in jih, po toplotni obdelavi in ko meso ločijo od kosti, shranijo v olju. Tako so vedno pri roki za zakusko ali okusen dodatek k testeninam.
Papaline, inčuni in sardele so majhne ribe, polne okusa, na katerih so odrasle številne generacije. Sveže nosijo v sebi bogat okus morja in zadostuje, če jih le na kratko popečete v ponvi ali spečete na žaru. Odlične so tudi surove, marinirane v limoninem soku in oljčnem olju. Skozi zgodovino so ljudje našli še en način za njihovo konzerviranje – s soljenjem. Slane sardele so del primorske tradicije in se postrežejo ob kozarcu vina in med pogovorom.
Skuše in lokarde so plave ribe, ki pogosto končajo na žaru ali v ponvi. Primerne so tudi za sušenje in dimljenje in kot take odličen dodatek solatam, testeninam, brusketam.
Sveži osliči se najpogosteje ocvrejo ali skuhajo (le na hitro se skuhajo v slani vodi). Morskega psa razrežejo na zrezke ali pa ga pripravijo v brodetu. Raža se ocvre ali vrže v juho. Lastovico in škarpino najpogosteje pripravljajo v pečici s krompirjem, z nekaj kapljic lokalnega vina žlahtine. Škarpina ima veliko koščeno glavo, njeni intenzivni okusi pa obogatijo juhe in brodete.
Tuna je zajetna riba tako po velikosti kot tudi po mesu in največkrat jo ponujajo v obliki zrezkov. Skozi zgodovino (in še danes) so jo pogosto konzervirali (skuhali in shranili v olju).
Surovo v svetu uporabljajo kot del sušija, na Jadranu pa jo postrežejo dimljeno, narezano na tanke rezine (kot pršut), surovo kot carpaccio ali sesekljano in pripravljeno kot tatar.
Bakarskem zalivu so se v času lova na tune s tem ukvarjali vsi prebivalci – nekateri na opazovalnicah, drugi na ribiških ladjah. O tej tradiciji vsako leto pripoveduje tudi prireditev Tira, tira, ki poteka v prvi polovici avgusta.
Dobrote iz ponudbe reške ribarnice je mogoče najti v reških gastronomskih ribiških lukah, reških gastronomskih lukah lokalnih živil, v ribjih restavracijah v Kostreni, Bakarju in Kraljevici ter v ribjih restavracijah in gostilnah v Viškovu in Kastavu.
PAVILJON MESNICA
Osrednji paviljon reške tržnice združuje mesarje in proizvajalce suhomesnatih izdelkov. Spomladi tam najdete mlado jagnjetino, jeseni pa divjačino.
Najboljša jagnjetina prihaja z bližnjih otokov – Cresa in Paga. Tam se jagenjčki prehranjujejo z divjimi zelišči, ki so naravno slana zaradi morja. Jagnjetina je sestavni del praznične velikonočne mize, ko se peče s krompirjem v pečici ali pod peko. Najpomembnejši dogodki v življenju – rojstva, obletnice, veliki uspehi – se tradicionalno obeležijo z obračanjem jagenjčka na ražnju.
Za različna praznovanja na ražnju ali v pečici pripravljajo tudi odojka, tradicionalno pa se najde na silvestrski mizi. V nekaterih restavracijah in mesnicah reškega prstana nudijo odojka z ražnja skozi vse leto. Med specialitetami iz svinjskega mesa boste v restavracijah najpogosteje našli medaljone v gobovi omaki in svinjsko ribico (file), polnjeno s pršutom in sirom. Sušeni in dimljeni pršut je sestavni del ponudbe skoraj vseh restavracij in je pogost dodatek številnim mesnim in ribjim jedem. Reška tržnica je polna različnih vrst svežih in suhih klobas, med katerimi so najbolj znane grobniške klobase. Suho meso in suhomesni izdelki so nepogrešljivi v joti in paštašuti, dodajo jih v repo in fižol ter v mineštre s stročnicami in zelenjavo.
Govedina se najpogosteje pripravlja kot golaž, ki ga postrežejo z domačimi njoki ali fuži. V ponudbi so pogosto tudi zrezki v omaki s pire krompirjem in biftek v omaki s tartufi.
Mleta govedina in svinjina končata v polnjenih paprikah, bučkah in sarmah, lazanjah, bolonjskih omakah, pleskavicah in čevapčičih.
V redni ponudbi malic (marend), ki jih ponujajo restavracije – topel obrok okoli poldneva, ki daje moč za preostanek dneva – so pogosto sezonska zelenjava, polnjena z mletim mesom, in mineštre s stročnicami, zelenjavo in suhim mesom.
Tradicija »marendavanja« na tem območju živi že stoletja. Dnevno pripravljene kuhane jedi najdete na seznamih malic reških gastronomskih dnevnih luk in v restavracijah reškega obroča, ki ponujajo malice.
SIRI, SADJE IN ZELENJAVA
Najbližje glavni cesti na reški tržnici je paviljon št. 1. V njem se zbirajo sirarji, proizvajalci konzerviranega sadja in zelenjave ter testenin.
Ena od lokalnih znamk sira je grobniški sir – polnomastni, trdi in zelo slan. Narejen je iz ovčjega ali kravjega mleka, postrežen kot narezek, pečen na žaru, s polento ali krompirjem. Je glavna zvezda Festivala polente in sira, ki ga skupaj organizirata mesti Čavle in Dražice. Poleg grobniškega sira se ponudi tradicionalna jed polenta kompririca, ki je pripravljena iz krompirja in moke (koruzne moke). Na tržnici lahko občasno najdete tudi moko, zmleto na starinski način iz Gašparjevega mlina v Martinovem selu.
Spomladi lahko kupite sirno specialiteto – mlado ovčjo ali kravjo skuto. Danes jo v restavracijah pogosto kombinirajo tudi s surovimi repki kozic.
Med vloženimi jedmi, ki so priljubljeni dodatki jedem, je mogoče najti različne vrste oliv, kaper, paprik in kumaric.
Jeseni so zelo priljubljene kisle zeljne glave, katerih listi se uporabljajo za pripravo sarme – obvezna jed za okrevanje telesa med intenzivnim druženjem v zimskem prazničnem času in po njem.
Naribano kislo zelje in repo lahko v zimskem času najdete tudi na stojnicah med paviljoni, kjer se zbirajo mali pridelovalci – dnevni najemniki stojnic.
Prostori med paviljonoma 3 (ribarnica) in 1 so zapolnjeni s stojnicami, na katerih prodajajo sezonska sveža živila – sadje, zelenjavo, zelišča in domača jajca.
Spomladi poglede privlačijo divji šparglji, čemaž, mišance (mešanice divjih zelišč polnega okusa) in paske (mladi poganjki česna).
Poletje je velikodušno s sadjem in zelenjavo, najti je mogoče vse avtohtone vrste grozdja, fige, češnje, bučke ...
Jeseni se na stojnicah pojavijo veliki kostanji – maroni, kaki in granatna jabolka ter gobe, med katerimi so najbolj cenjeni jurčki in dežnikarice.
Pozimi se stojnice napolnijo z divjim zeljem, ohrovtom, mladimi poganjki brokolija in gomolji topinamburja. Tu so tudi suhe fige, pomembno živilo na zimski mizi in znak primorskega gostoljubja.
Med stojnicami lahko odkrijete tudi pridelovalce, ki uporabljajo biodinamična načela pridelave (Anina zelenjava iz okolice Kastava) ali pa razveseljujejo mimoidoče z estetiko svojih pultov, kot to počnejo Vesele koke z Grobnika.
Med stojnicami imajo svoje hišice pekarne, ki ponujajo domači kruh, kruh izpod peke, bakarske piškote, testo za pite in torte ter domače testenine.
REKA
V secesijskih zgradbah reške tržnice in okoli njih se že več kot 120 let izmenjujejo živila in kulinarične izkušnje.
Ker imajo paviljoni tudi galerije, se v zadnjem času v paviljonih (predvsem v prostoru ribarnice) občasno odvijajo različne kulinarične predstavitve, dogodki in koncerti. V času Reškega karnevala se ribarnica spremeni v plesišče.
Skozi zgodovino so se za Reko borila številna ljudstva in vsako izmed njih je pustilo svoj pečat v reški gastronomiji.
Eden od pomembnih razlogov za osvojitev Reke je njen strateški položaj pristaniškega mesta, položaj v zaščitenem zalivu z dovolj globokim morjem za vplutje ladij, na kopnem pa območje, primerno za prevoz ljudi in blaga, ter vzpetina z razglednim stolpom/trdnjavo Trsat.
Reka je postala pristanišče že v antičnih časih v obdobju Liburnov, katerih položaj so leta 119 pr. n. št zasedli Rimljani. V 14. stoletju so ji vladali knezi Krški (kasneje Frankopani), v času avstro-ogrske monarhije v začetku 16. stoletja pa se je začela večja gospodarska rast. V 18. stoletju so jo zavzeli Francozi, v 19. stoletju Avstrijci, nato ponovno Hrvati, Madžari in Italijani. Leta 1948 sta se mesti Reka in Sušak združili v mesto Reka in bili sestavni del Republike Hrvaške ter do leta 1991 Jugoslavije. Vsi, ki so šli skozi Reko, so tu pustili svoje začimbe in načine priprave hrane.
Zaradi lege, zelo primerne za dovoz surovin z vsega sveta, so se na Reki skozi zgodovino odpirali številni obrati in tovarne za predelavo hrane, veliko njihovih izdelkov pa je postalo sestavni del reške gastronomske ponudbe.
Reška tovarna kakava in čokolade je razvila znamke reški kakav slon ali reški kakav Jadran, reške tortice in Adria šnite.
Od ustanovitve leta 1896 je skozi zgodovino spreminjala imena in do leta 1944 na prvotnem mestu delovala kot Tovarna čokolade Gerbeaud.
Kakav je tudi sestavni del torte rigojanči iz rahlega temnega biskvita in čokolade. Izmislil si jo je slavni romski violinist Rigo Jancsi kot simbol svoje ljubezni do belgijske princese Clare, s katero je nekaj časa bival na Reki, s sporočilom »Poskusi, rjava je kot moja koža, sladka kot tvoje srce«.
S tovarno čokolade si je prostore delila luščilnica riža. Rižote so danes v ponudbi skoraj vseh restavracij, najpogosteje s školjkami in škampi, lignji, kot posebna specialiteta pa sipina črna rižota.
Tovarna testenin in Italijani so prav tako pustili pečat v reških jedeh – od polžkov, ki jih dodajajo v mineštre, do širokih rezancev, ki jih v reških gospodinjstvih in restavracijah kuhajo v različnih kombinacijah z živili z reške tržnice. Lokalni različici testenin sta fuži, katerih receptura izvira iz Istre, in šurlice z receptom z otoka Krka, nekatere restavracije na Reki pa jih delajo tudi v svojih kuhinjah.
Da bi gostje čim lažje našli jedi po svojem okusu, je Turistična skupnost mesta Reke v sodelovanju z Gastronauti zagnala projekt Reške gastronomske luke. Projekt je leta 2024 prejel naziv Simply the Best za kreativnost, inovativnost, razvoj in izboljšanje turistične ponudbe destinacije.
Nazivi reških gastronomskih luk se podeljujejo v 10 kategorijah: luke lokalnih živil, ribiške luke, veganske luke, barbeque luke, poslovne luke, romantične luke, družinske luke, luke za vinske navdušence, luke posebnosti in luke okusov drugih držav.
Navedli bomo le nekaj specialitet, ki jih lahko pokusite v posameznih reških gastronomskih lukah:
Reške ribiške gastronomske luke – Ugor, Girica, Nautica, Ribica, Borik, La Scarpetta, Feral, Mornar in Fiume ponujajo številne specialitete iz svežih rib, mehkužcev, škampov in školjk. Marinirane in slane sardele ter inčuni, hobotnica v solati, ribji brodeti, škampi in školjke na buzaro, pražene, kuhane sveže ribe ali z žara, rižote in testenine z morskimi sadeži – vse to je sestavni del njihove ponudbe in tudi jedilnikov reških gospodinjstev.
Reške gastronomske luke lokalnih živil – Tarsa, Nautica, Antack, Girica, Mornar, Fiume, Conca d’oro in La Scarpetta poleg jedi iz morskih živil pripravljajo tudi jedi s sestavinami iz zelenega zaledja in s sestavinami lokalnih malih pridelovalcev, rejcev in proizvajalcev. Večina nudi testenine in njoke, ki jih izdelujejo v njihovih kuhinjah.
Reške gastronomske dnevne luke – Mezanin, Blato 1902 in Užanca negujejo tradicijo malic. V svoji ponudbi imajo kuhane, tradicionalne jedi, pripravljene iz svežih sestavin, ki so v ponudbi samo dopoldne. Tu boste našli najrazličnejše mineštre, fažol na padelu (vrsta fižolove enolončnice), žgvacet in golaž z njoki in fuži, pražena jetrca, ocvrte lignje in male ribe, poleti polnjene paprike, pozimi pa sarme in jedi s kislim zeljem in repo.
Malice in zgodnja kosila ponujajo tudi v 100-odstotni vegetarijanski dnevni luki Tifan, ki je v kompleksu industrijske zapuščine.
Lokalna živila uporablja tudi najstarejša gastronomska luka – Conca d’oro, v ponudbi pa imajo prav tako tradicionalno reško torto rigojanči. Zgodovinska luka – Tarsa vas s svojim menijem popelje skozi zgodovino Reke, medtem ko luka Fine dining – Nebo Restaurant & Lounge in luka Bistronomije – Hidden Wine Bistro s ponosom pripovedujeta zgodbo o vsaki lokalni sestavini, ki je vključena v njihove jedi.
Podrobnejše informacije o ponudbi vseh reških gastronomskih luk najdete na spletni strani turistične skupnosti.
Dobre jedi v reških restavracijah spremljajo dobra vina, meščani pa pogosto izberejo vina po svojem okusu na kateri od vinskih prireditev, ki se odvijajo v mestu.
Največji vinski festival na Reki je WineRi. Poteka v mesecu marcu.
Kulinarika je del številnih dogodkov na Reki, najrazličnejše jedi pa se še posebej v času praznikov nudijo na prostem, na več lokacijah v mestu.
Vse pomembne datume zaznamuje priprava ocvrtih sardel, bakalarja v golažu, mineštre ali pa velikih fritaj za mimoidoče, pripravo jedi za vse pa organizira mesto Reka ob podpori reških gospodarstvenikov.
Reko obdajajo mesteca in občine Kostrena, Kraljevica, Bakar, Čavle, Jelenje, Viškovo in Kastav. Vsako od njih zaznamujejo gastronomske posebnosti in različne zgodbe, zaradi česar je reški prstan destinacija, kjer lahko preživite dneve v raziskovanju in uživanju v pristnih okusih in vsebinah.
KOSTRENA
Na južni strani Reke leži pomorsko mesto Kostrena iz 15. stoletja.
Mesto je znano po čudovitih plažah, bogatem podmorskem svetu, ki privlači potapljače, in številnih možnostih aktivnega oddiha.
Kostrenske restavracije večinoma ponujajo specialitete z morskimi sadeži.
Uživate lahko v mariniranih in na žaru pečenih ribah in rakih ter školjkah na buzaro, jed, ki je še posebej povezana s tradicionalno kostrensko kuhinjo, pa so lignji v brodetu s polento.
Vzdolž sprehajalne poti, dolge 3 kilometre, in plaže svoje dobrote ponujajo restavracija Anić, konoba More in restavracija Green garden.
Iz Anićeve ponudbe poleg morskih dobrot in dobrot z žara izpostavljamo brodet iz moškatne hobotnice (mrkač) in staro kostrensko jed iz lignjev v omaki s polento.
Konoba More ponuja sveže majhne in velike ribe ter svoje goste pogosto preseneti z domiselnimi interpretacijami nekaterih lokalnih živil.
Domače šurlice, pljukanci in tortelini ter njoki se v ponudbi restavracije Green garden združujejo z omakami iz svežih sestavin.
V notranjosti Kostrene je ribarnica Seafood Papalina, kjer ribe pripravljajo sproti, nekoliko stran pa je restavracija Paris, znana po picah in testeninah ter več tradicionalnih kostrenskih jedeh, med katerimi so tudi lignji v omaki s polento.
Če greste še malce bolj južno, boste prišli do taverne Vidikovac. Tam so poleg ponudbe ribjih in mesnih jedi vsak dan na voljo tudi tople malice, vključno s tradicionalnimi jedmi tega kraja, ki jih pripravljajo tudi v domačih kuhinjah.
Jedi iz Kostrene so zbrane v knjigi »Tradicionalna kostrenska kuharica«, ki je na voljo tudi v digitalni obliki, na spletnih straneh turistične skupnosti.
Ena od zanimivih rastlin, ki raste na območju Kostrene, je dren. Raste samoniklo, njegove rdeče jagode sladko-trpkega okusa, imenovane drnulje, pa imajo toliko zdravih sestavin, da je zaradi njih nastala fraza »zdrav kot dren«.
Na kostrenskem kmečkem gospodarstvu iz drnulj delajo liker in marmelado.
Kostrena ima tudi spominek, ki ga lahko pojeste – kostrensko torto. Pakirana je v originalni škatli, ki jo je oblikoval znani hrvaški oblikovalec iz Kostrene, Juraj Zigman. Gre za torto, ki so jo tradicionalno pripravljali v kostrenskih gospodinjstvih ob večjih cerkvenih in drugih praznikih.
Torta je polna bogatih okusov: od čudovitega krhkega testa prek okusnih mandljev, datljev in rozin do arome ruma, v njej pa je tudi nekaj skrivnih sestavin.
Izdelujejo jo v slaščičarni Sneguljčica, ki že 25 let ustvarja najokusnejše sladice.
Če na cvetno nedeljo (marec ali april) obiščete Kostreno, boste v sklopu prireditve Velika noč v Kostreni lahko brezplačno pokusili veliko fritajo s šparglji, ki jo pripravljajo tam. Informacije o številnih drugih dogodkih in prireditvah v Kostreni pa lahko poiščete na straneh njihove turistične skupnosti.
BAKAR
V Bakarskem zalivu zaradi svoje lepote največ pozornosti pritegne Bakar, mestece z bogato zgodovino.
Celotno staro mestno jedro ima status kulturnega spomenika, turisti pa najpogosteje obiščejo Frankopanski grad, Turško hišo in konkatedralo sv. Andreja. Podzemlje Bakarja je bogato s številnimi izviri pitne vode, na to pa spominjajo tudi javni pitniki, ki so danes uvrščeni na turistični zemljevid Oživljenih bakarskih pip. Če imate srečo, lahko na Ponikvah v zaledju Bakarja doživite naravni kraški pojav – presihajoče jezero.
Bogato pomorsko tradicijo odraža tudi daleč znani bakarski baškot, obročasto suho pecivo, ki so ga bakarski pomorščaki nosili na dolga potovanja, saj je več mesecev ohranjalo svoj okus in svežino. Uporabljali so ga namesto kruha, kot prigrizek, in namočenega v rdeče vino. Danes jih lahko dobite v pekarni Bakarski baškot, v tako imenovani Baškotarni.
Med spominki, ki jih lahko pojeste, je tudi bakarska torta, sladica iz plasti svetlega in temnega biskvita, vmes pa je rahla, a bogata orehova krema. Izdelujejo jo po receptu, starem približno 150 let. Bakrani so jo vedno pripravljali kot del prazničnega menija, danes pa jo lahko dobite v pekarni Vrbnik.
Pod mesto Bakar spadajo tudi naselja Hreljin, Krasica, Kukuljanovo, Plosna, Ponikve, Praputnjak, Škrljevo in Zlobin.
Nad Bakarskim zalivom, na strmem pobočju, ki se razteza pod Praputnjakom, so Bakarski prezidi (suhozidi) – Takala, kjer pridelujejo grozdje za penino Bakarska vodica.
Marljivi prebivalci so v 18. stoletju na to območje v košarah na hrbtu prinašali zemljo in jo ogradili ter na njej zasadili avtohtono sorto vinske trte belina. Penina Bakarska vodica se je zgledovala po francoskih peninah iz 18. stoletja, danes pa jo proizvaja Kmetijska zadruga Dolčina iz Praputnjaka.
Lokalno gastronomijo lahko doživite v Ribarnici Vladimir Bakar, kjer poleg jedi iz svežih rib in morskih sadežev dnevno pripravljajo tudi tradicionalne malice: bakalar na golaž, brodete in mineštrice. V morskih specialitetah in tudi v mesnih jedeh, pripravljenih izpod peke, lahko uživate v Bakarski konobi in restavraciji Vallis. Eden od dolgoletnih gostinskih objektov reškega prstana je krčma Bujan v Praputnjaku, znana po domačih juhah, pečenem mesu in štrukljih. Med specialitetami je tudi grobniški sir s krompirjem.
Na spletni strani turistične skupnosti najdete informacije o dogodkih in prireditvah, med njimi je tudi Margaretino poletje, v okviru katerega se v juliju odvija festival brodeta »Fešta od brudeta«.
KRALJEVICA
Med vožnjo skozi Bakarski zaliv proti jugu, na poti proti Kraljevici, boste opazili tunere – 16 metrov visoke lesene opazovalnice nad morjem.
Skozi zgodovino so jih uporabljali ribiči, ki so na njih čakali, da je tuna priplavala v Bakarski zaliv, in z vzklikom sporočili tistim na obali, da je čas za lov. Z lovom na tune je živelo celo mesto. Danes se ga domačini skupaj s turisti spominjajo s poustvarjanjem tradicionalnega lova na prireditvi Tira, tira, ki poteka v avgustu in je za kreativnost prejela nagrado Simply the best. Tuna je del ponudbe v lokalnih restavracijah in konobah skozi vse leto.
Kraljevica je središče območja, ki ga sestavlja šest naselij, in sicer Bakarac, Kraljevica, Križišće, Mali Dol, Veli Dol in Šmrika. Zgodovina Kraljevice kot naseljenega mesta sega še v čas Ilirov. Del naravnega pristanišča je postal tudi ladjedelnica, dolgi ribiški in pomorski tradiciji pa je posvečen Mali muzej ribištva in ladjedelništva Kraljevica. Nahaja se v Dvorcu Nova Kraljevica, obnovljenem objektu s štirimi stolpi in pogledom na otok Krk in Bakarski zaliv.
Dvorec gosti številne dogodke, o bogati zapuščini Frankopanov in Zrinskih pa pripovedujeta tudi Center za obiskovalce in Interpretacijski center Kraljevica. Konoba Fran Krsto Frankopan v dvorcu vam poleg tune, ki je simbol tega kraja, nudi tudi druge ribje in mesne specialitete, med katerimi so prav tako jedi, pripravljene izpod peke.
Konoba ima v svoji ponudbi dve craft pivi Škveranko in Gajetansko. Njuni imeni sta povezani s Kraljevico. Gajetanska je ime dobila po jami v zalivu Carovo, ki je med lokalnimi prebivalci dobro poznana, Škveranka pa je svojevrstna zahvala vsem ženam, ki so svojo delovno dobo preživele v škveru (ladjedelnici).
Morske specialitete privabljajo goste tudi v restavracijo Frankopan v Kraljevici ter v konobe Portić v Bakarcu in Sidro – Prdela v zalivu Črišnjeva, kjer lahko najdete tudi sveže male ocvrte ribe in školjke na buzaro.
Nad zalivom Črišnjeva je kraj Šmrika, v njem pa oslovska farma. Družina Lucić ponuja doživetja in aktivnosti z osli, na njihovem družinskem kmetijskem gospodarstvu (OPG) pa pridelujejo oslovsko mleko. Okus je izjemno blag in sladkast, po sestavi pa najbolj spominja na materino mleko.
Poleg prireditve Tira, tira je gastronomija pomemben del programa Poletja v Kraljevici, v okviru katerega vsako leto v juliju poteka Dagnjada – Fešta od klapunic, to je tekmovanje ekip iz Kraljevice in okoliških mest v pripravi jedi v kotlu – buzare.
ČAVLE IN JELENJE
Občini Čavle in Jelenje se raztezata med Reko in Gorskim kotarjem.
To območje je znano po živinoreji in poljedelstvu, je bogato z gozdovi in ponuja možnosti aktivnega preživljanja počitnic v naravi.
Značilna je dolgoletna tradicija mlekarstva, sirarstva, mesarstva in proizvodnje muke (koruzne moke).
Grobniške mlekarice, ki so na dolgi poti do Reke na svojih hrbtih nosile vsaka tudi po 70 litrov mleka, imajo danes spomenike na Mlekarskem trgu na Reki, v središču Dražic in na Mavrincih. Te pogumne ženske so z vseh koncev te pokrajine z velikim naporom hodile proti Reki in prenašale mleko, njihovi zgodovinski poti pa lahko sledite na priljubljeni »Mlekaričini poti«, ki vodi od Hrastenice do Reke, kjer so se njihove poti združile. Turistični skupnosti Čavle in Jelenje večkrat letno organizirata pohode po teh zgodovinskih poteh in tako obujata bogato dediščino mlekaric.
S pridelavo mleka je povezano sirarstvo. V OPG Gizdulić v Dražicah in v sirarni PTO Frankulin v mestu Grobnik lahko spomladi kupite mlado skuto, skozi vse leto pa znani grobniški sir. Je polnomasten, čvrst in slan delikatesni izdelek, tradicionalno pripravljen iz ovčjega, v zadnjem času pa tudi iz kravjega mleka. V sirarni Frankulin ponujajo tudi sir škripavac in imajo posebno pokuševalnico sira, ki je na voljo za skupinske obiske.
V Martinovem selu je pravljični Gašparjev mlin, ki deluje še danes. V njem dnevno zmeljejo 50 kilogramov koruzne moke (muke).
Moka iz Gašparjevega mlina in grobniški sir sta zvezdi Festivala polente in sira, ki se v organizaciji turističnih skupnosti mest Čavle in Jelenje odvija zadnjo soboto v juniju. Najbolj zanimiv dogodek festivala je kuhanje polente v posodi s prostornino 700 litrov. S kuhalnicami za mešanje polente v velikosti vesla jo meša kar dvajset kuharjev. Pripravljeno polento, težko približno pol tone, stresejo na leseni pladenj (taruj) s premerom 3 metre. Združenje »Palentar« se zavzema za ohranitev imena in tradicionalnega recepta izvirne grobniške polente kompirice.
Mleko, koruzna moka in grobniški sir so bili navdih za izvirne kulinarične kreacije, kot sta slani grobniški sladoled in grobniški piškoti iz koruzne moke, ki sta jih oblikovala Tomaž Maglica in Andrea Dević, mlada tekmovalka MasterChefa iz občine Čavle.
Občina Čavle je znana tudi po mesarstvu, njihove mesnice pa najdejo zveste kupce, kjer koli se odprejo. Prireditev Kobasica Open, ki se odvija na samem začetku leta, privabi ljubitelje domačih klobas in ponuja priložnost za ocenjevanje najboljših kuhanih in pečenih klobas.
Avtomotodrom Grobnik je poln tekmovalnega duha in na svojo spektakularno progo, dolgo nekaj več kot 4 kilometre, privabi več kot 80.000 voznikov z vsega sveta. Okoliške restavracije jim ponujajo specialitete, pripravljene iz lokalnih živil. Tradicionalne tople jedi so vsak dan na voljo v buffetu Pomorac, gostilni Mehana in gostilni Putnik. Aerosteak poleg sočnih stejkov ponuja tudi zapečeno polento s sirom, v planinskih domovih na Platku pa dobite različne specialitete, kot so divjačina, golaž in sezonske dobrote, kot so čemaž in ocvrte koprive. Grobniške proizvode in divjačino lahko pokusite tudi v Villi Sandi ob domačih suhomesnatih dobrotah.
Če si želite Grobnik z okolico ogledati iz ptičje perspektive, jo lahko doživite s padalom, zmajem ali iz varne pilotske kabine. Letališče Grobnik je v kraju Čavle in je eden redkih krajev na Hrvaškem, kjer je mogoče srečati vse panoge letalstva.
Več o aktivnostih in prireditvah na tem območju poiščite na straneh turističnih skupnosti Čavle in Jelenje.
VIŠKOVO
Nekdaj kraj poljedelcev in pastirjev je danes ena najmočnejših podjetniških občin v Republiki Hrvaški.
Vendar pa napredek ni oviral ohranjanja tradicije. Poleg številnih kulturnih in kulinaričnih posebnosti občine Viškovo obiskovalce privabljajo tudi sprehajalne poti, obdane s suhozidi, polne globokega miru in čudovitih razgledov.
Na vzpetinah, ki se naslanjajo na Reko in Opatijsko riviero, ob vznožju starodavnega mesta Kastav, so ohranjeni pustni običaji, pristni okusi, umetnost suhozidne gradnje in starodavna glasba, štiri kulturne dobrine, vključene v prestižni Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine.
Ustanova Ivan Matetić Ronjgov, ki je v skladateljevi rojstni hiši, privablja ljubitelje »istrske lestvice« in neguje avtohtoni glasbeni in jezikovni izraz, najbolj znani predstavniki Viškova pa so Halubajski zvončarji, ki so s svojimi zvonci, živalskimi maskami in obrednimi gestami glavna atrakcija povsod, kjer se pojavijo – tako v času karnevala kot tudi izven njega. Ti varuhi večstoletnih običajev svojega kraja se vsako leto na pustno nedeljo, pustni ponedeljek in sam pust (v torek pred pepelnično sredo) odpravijo iz Marčelja na tradicionalni pohod po vaseh Halubja in nasploh območja Kastava po že dolgo utečenih poteh, odganjajo zimo in kličejo pomlad. Skupina zvončarjev dnevno obišče približno dvajset zaselkov, v vsakem se ustavijo za okrepčilo in druženje z gostitelji, ki jim ponudijo tradicionalne jedi, med katerimi so tudi lokalne sladice: supice (ocvrt kruh), fritule in presnac, ki ima na območju občine Viškovo svoje različice.
Na Viškovem vzhajano testo za presnac nadevajo z zmesjo na osnovi riža ali narezanega starega kruha z dodatkom masla, rozin, orehov, sladkorja, čokolade in cele vrste začimb.
Viškovo in njegova okolica ohranjata jedi in okuse, značilne za jadransko zaledje. Še danes so na jedilniku halubajskih gospodinjstev zastopane tradicionalne jedi, kot so kislo zelje (kapuz) ali kisla repa s polento kompirico, pašta fižol (fižolova enolončnica s testeninami), enolončnice s stročjim fižolom, korenčkom, ječmenom ... Te jedi, ki jih v gospodinjstvih kuhajo za kosilo, boste lahko pokusili za malico v konobi Kume, restavraciji Mladenka in bistroju Mario.
V mesne dobrote sta usmerjena gostinska lokala Nono Frane in Trampov breg, Jist pa jih spreminja v vrhunsko doživetje. Okusne mesne prigrizke lahko najdete v več mesnicah v občini Viškovo.
V Konobi Maretina pripravljajo dobrote iz svežih morskih sestavin, ponujajo pa tudi tradicionalne ribje jedi, kot so slane sardele in bakalar v golažu.
Na družinskem kmetijskem gospodarstvu Srok v naselju Kosi lahko pokusite in kupite vina iz sort muškat in avtohtone belice ter prvo oljčno olje z območja občine Viškovo.
Z značilnimi sestavinami, avtohtonimi jedmi in načini priprave ter običaji in lokalnim jezikom se lahko seznanite v lokalni kuharski knjigi »Bokunić užanci«, ki je na voljo tudi na spletni strani turistične skupnosti. Prehrana sredozemskega zaledja je del Unescove nesnovne dediščine in projekta Prehrana Sredozemlja na hrvaškem Jadranu, njegovi obali, otokih in delu zaledja.
Tradicionalno življenje in običaji z območja občine Viškovo se redno predstavljajo na prireditvi Majevica, ki poteka prvo nedeljo v maju. Na ta dan je nekoč potekal zadnji spomladanski ples pred prihajajočimi velikimi deli na polju. V preteklosti so dekleta nestrpno pričakovala ta dan, saj so po običaju fantje ponoči z rožami okrasili okno dekleta, ki jim je bilo všeč. Na dimnik ali drugo visoko mesto poleg njene hiše (na oreh, murvo ali kakšno drugo drevo) so postavili mlaj – zimzeleno drevesce (običajno iglavec – brinje ali jelko, lahko pa tudi lovor) ali vejo jesena ali cvetoče češnje. Danes je poleg obuditve nekdanjega načina življenja skozi starinske igre, recitacije, sejem lokalnih in eko izdelkov poseben poudarek na ustvarjanju pristnih gastronomskih doživetij ter pripravi in predstavitvi domačih jedi.
KASTAV
Kastav leži na hribu s pogledom na morje na eni strani in na gozd na drugi strani ter beleži zgodovino izpred skoraj 3000 let pr. n. št.
Največji pečat v arhitekturi je pustil srednji vek, danes pa so te srednjeveške ulice in trgi prizorišča številnih kulturnih dogodkov, ki jih obdajajo umetniški ateljeji in galerije ter restavracije z domačimi in mednarodnimi priznanji.
Podoba mesta je že stoletja povezana z vinom. Pričevanja bogate zgodovine najdemo že v srednjeveškem »Zakonu kastafskem«, ki določa dajatve, ki so jih bili lokalni prebivalci dolžni plačati v vinu, in kaznuje njegovo redčenje z vodo. Anekdote o vinu in tamkajšnjih prebivalcih je v 17. stoletju zapisal tudi znani slovenski polihistor J. V. Valvazor.
Interpretacijski center hiša Belice v starem mestnem jedru obiskovalcem približa vinarsko, vinogradniško in kletarsko tradicijo tega območja. Predstavljeni so trud tamkajšnjih težakov, ki so ga vlagali v krčenje zemljišča in pridobivanje obdelovalnih površin iz tamkajšnje kamnite zemlje, ter različna opravila in sredstva, ki so jih uporabljali v vinogradništvu. Ob zaključku ogleda je obiskovalcem na voljo pokušina vina belica v prostorih stare mestne konobe in nekdanje sodarske delavnice, ob gostoljubju društva Belica, ki je nosilec projekta revitalizacije kastavskega vinarstva in vinogradništva. Hiša je tudi prizorišče kulturnih, enoloških in izobraževalnih dogodkov ter promocije kastavskega vinarstva.
Glavne avtohtone vinske sorte tega območja so mejsko, divjaka, brajkovac in jarbola, ki skupaj z malvazijo in verdićem tvorijo lahko, sveže in pitno domače vino belica.
Belica je svetlo rumene do slamnato rumene barve, nežne arome in karakterističnega okusa. Postreže se ohlajeno na 9–12 °C, prilega pa se k vsem vrstam ribjih in morskih specialitet ter k jedem iz belega mesa. OPG Plovanić družine Rubeša je za svojo Belico leta 2022 prejel naziv vrhunskega vina in bronasto medaljo na Decanter World Wine Awards. Iz avtohtonih sort verdića, jarbola in divjaka izdelujejo tudi penino Plovanić, posebnost njihove vinske kleti pa je vino iz gruzijskih amfor, macerirano osem mesecev, nato pa odležano 12 mesecev v velikem lesenem sodu.
»Bela nedeja« je tradicionalni tridnevni sejem v Kastavu, ki poteka prvo soboto, nedeljo in ponedeljek v oktobru. Posvečen je mlademu vinu, omenjen pa je že v Zakonu mesta Kastava iz leta 1400. Spremljajo ga pestra sejemska ponudba, predstavitve starih obrti in spremljevalni kulturno-zabavni program. V tem času na trgu Crkvina poteka festival kvarnerskih vin pod imenom CrekVINA.
Novejša vinska prireditev je Ocenjevalno srečanje vinarjev Kastavštine, ki ga organizira društvo Udruga prijatel ruž, grozja i vina „Belica” , kjer se na »malo veliko noč« zberejo številni vinarji, da predstavijo svoja vina, med njimi tudi tista, ki so prejela priznanja na vinarskih tekmovanjih doma in v tujini.
Številne zelene površine in neokrnjena narava v okolici Kastava so idealno okolje za čebele, iz katerih OPG Nada Gostović in OPG PETROVIĆ pridelujeta odličen med.
Dr. Ana Smokrović, filozofinja, vrtnarka in avtorica, je na območju Kastava začela s pridelavo in prodajo biodinamične zelenjave Anina zelenjava ter z vrsto izobraževanj na temo ekološke pridelave hrane. Teme in termine izobraževanj lahko najdete na njenih spletnih straneh.
Domiselni načini priprave lokalnih sestavin v kombinaciji z vini, predvsem iz regije Kastava, so značilnost mednarodno znane restavracije Kukuriku. Svoje privržence v pripravi lokalnih okusov imata tudi Oštarija Fortica in bistro Loža.
Za restavraciji Bonaca in Villa Mira so značilne pretežno mesne specialitete, v ponudbi pa so tudi jedi izpod peke. V jedeh s perutnino in drugih mesnih specialitetah lahko uživate prav tako v Zlatem krilu.
Informacije o številnih dogodkih in prireditvah v Kastavu lahko poiščete na straneh njihove turistične skupnosti.
Seznam lokalnih živil in specialitet
Specialitete z morskimi sestavinami
Kvarnerski škampi: na buzaro, na žaru, v rižotah in testeninah.
Školjke: klapavice, vongole, ladinke na buzaro, v rižotah ali s testeninami; ostrige na ledu, gratinirane jakobove pokrovače.
Mehkužci: lignji, sipe, hobotnice: jadranski lignji na žaru in ocvrti ter kostrenski lignji v brodetu; sipe v črni rižoti, hobotnice pa v solati, na žaru ali v pečici (ali izpod peke) s krompirjem in zelenjavo.
Ribe
Papaline, inčuni in sardele: sardele in inčuni – slani, marinirani, na žaru ali ocvrti.
Skuše in lokarde: sušene, dimljene, na žaru, kot dodatek v solatah, testeninah in na brusketah.
Osliči: kuhani ali ocvrti. Morski pes: v brodetu ali na žaru. Raža: ocvrta ali kuhana. Škarpina: v pečici s krompirjem, v juhah in brodetu. Tuna: tunin tatar in carpaccio; tuna v olju; dimljena tuna; tuna steak.
Mesne specialitete
Jagnjetina: na ražnju, v pečici, kuhana, jagnječji golaž.
Divjačina: golaž.
Odojek: na ražnju ali pečen v pečici s krompirjem. Svinjsko meso: svinjski file na različne načine; klobase sveže in sušene, pršut, zarebrnica.
Govedina: golaž, zrezki v omaki, biftek v omaki s tartufi.
Mleta govedina in svinjina: polnjene paprike, bučke in sarme, v lazanjah, bolonjskih omakah, pleskavicah in čevapčičih.
Suho meso je nepogrešljivo v joti in paštašuti, dodajo jih v repo in fižol ter v mineštre s stročnicami in zelenjavo, suhe klobase, pršut in zarebrnica pa so obvezna sestavina hladnih narezkov.
Mineštre so hranljive juhe z različnimi stročnicami, zelenjavo in suhim mesom (klobase, krače, pršut, slanina).
Siri
Grobniški sir – na sirni plošči, na žaru, s polento ali krompirjem. Polenta kompirica se pripravlja iz krompirja in moke (koruzne moke).
Mlada ovčja ali kravja skuta Danes jo v restavracijah pogosto kombinirajo tudi s surovimi repki kozic.
Rastline
Začimbnice: peteršilj, lovor, rožmarin, žajbelj, origano, majaron, timijan, česen, kapre.
Solate: radič, motovilec, fižol, paradižnik, šparglji, stročji fižol.
Divji šparglji: v solati, kot omleta z jajci, špargljeva juha, omake in nadevi za testenine.
Čemaž: dodatek jedem spomladi.
Paske: v solati.
Stročji fižol: v solati s česnom, enolončnica iz stročjega fižola.
Bučke: polnjene, panirane in ocvrte.
Melancani: pečeni, marinirani.
Gobe: z jajci, na žaru, kot golaž, v omakah.
Kostanj: pečen na žaru; sladice s kostanjevim pirejem, kostanjev nadev za perutninske jedi.
Kisle zeljne glave – sarma, naribano kislo zelje ali repa, jota.
Rižote
s školjkami, škampi, lignji, sipina črna rižota; rižota z gobami, rizi-bizi z grahom, priloge pretežno k mesnim jedem.
Testenine
šurlice, fuži, široki rezanci, ravioli z morskimi sadeži, z mesnim golažem, z zelenjavo; polžki v mineštrah.
Njoki in cmoki
z golažem, zapečeni s sirom, slivovi cmoki.
Pekovski izdelki
koruzni kruh; kruh izpod peke; bakarski baškoti.
Olje
za morske jedi in sveže solate se uporablja oljčno olje.
Fritule
tradicionalne sladice, najpogosteje so polnjene z rozinami.
Rigojanči
zgodovinska reška torta, narejena iz rahlega temnega biskvita in čokolade.
Presnac z Viškova
vzhajano testo se polni z zmesjo na osnovi riža ali narezanega starega kruha z dodatkom masla, rozin, orehov, sladkorja, čokolade in cele vrste začimb.
Kostrenska torta
od čudovitega krhkega testa prek okusnih mandljev, datljev in rozin do arome ruma, v njej pa je tudi nekaj skrivnih sestavin.
Bakarska torta
sladica iz plasti svetlega in temnega biskvita, polnjena z rahlo, a bogato orehovo kremo. Bakrani so jo vedno pripravljali kot del prazničnega menija, danes pa jo lahko dobite v pekarni Vrbnik.
Kroštule
tradicionalne sladice, najpogosteje jih pripravljajo v času karnevala.
Suhe smokve
smokvenjak.
Pijača
Vina iz avtohtonih sort tega območja: belica in žlahtina.
Peneče vino: Bakarska vodica.
Likerji: iz drnulje, biske (omele), medica.
Žganja z aromatičnimi zelišči.
Craft piva: izdelujejo jih posamezne pivnice na območju Reke.
Oslovsko mleko iz Šmrike.
Okvirni koledar gastronomskih in enoloških prireditev Reke in reškega prstana ter sezonskih živil
Pomlad
Sezonska živila: mlada jagnjetina, ovčja skuta, divji šparglji, čemaž, mišance (mešanice divjih zelišč polnega okusa), motar, paske (mladi poganjki česna), mladi grah, stročji fižol, bob, jagodičevje, marelice.
Prireditve:
Marec/april
Čas velikonočnih praznikov v regiji obeležujejo z različnimi dogodki, katerih sestavni del je tudi kulinarika.
Če na cvetno nedeljo (marec ali april) obiščete Kostreno, boste v sklopu prireditve Velika noč v Kostreni lahko brezplačno pokusili veliko fritajo s šparglji, ki jo pripravljajo tam.
Na Reki meščane pogostijo s pečenimi sardelami, na predvečer velike noči pa pripravljajo tudi veliko humanitarno fritajo. V marcu na Reki poteka največji vinski festival WineRi.
Na velikonočni ponedeljek se v mestu Grobnik odvija Frankopanska velika noč v Kaštelu, v okviru katere obiskovalcem razdelijo največji šišer (pletenico) v zgodovini Grobnika.
V Kastavu se na malo veliko noč odvija prireditev Ocenjevalno srečanje vinarjev Kastavštine, ki ga organizira društvo Udruga prijatel ruž, grozja i vina „Belica”, na kateri se zberejo številni vinarji.
Maj
Mednarodni praznik dela 1. maj se obeležuje s kuhanjem fižola za meščane, številni pa na ta praznik zakurijo svoje žare za piknik.
Prvo nedeljo v maju v Viškovu poteka »Majevica – fešta od mladega leta«. Posvečena je tradicionalnim oblikam zabave, obrti, kulinarike ter ohranjanju kulturnozgodovinske dediščine in starodavnih običajev.
Poletje
Sezonska živila: avtohtone sorte grozdja, slive, fige, paradižnik, bučke, paprike, melancani.
Prireditve:
Junij
Zadnjo soboto v juniju turistični skupnosti mest Čavle in Jelenje prirejata Festival polente in sira. V parnih letih je gostitelj prireditve kraj Dražice, v neparnih pa Čavle. Takrat kuhajo polento kompirico v posodi s prostornino 700 litrov, postrežejo pa jo ob grobniškem siru.
Julij
V Bakarju se odvijata Margaretino poletje ter Fešta od brudeta.
V Kraljevici poteka Leto va Kraljevici, v sklopu te prireditve pa Dagnjada – Fešta od klapunic. Ekipe iz Kraljevice in okoliških mest tekmujejo tudi v pripravi jedi v kotlu.
Avgust
V Kraljevici poteka Tira, tira, prireditev, ki posnema tradicionalni lov na tune.
Turistična skupnost Jelenje organizira prireditev NA SPOMEN MLIKARICI – »Feral ki’j pušćal sinjal«, pot mlekaric s tematskim pohodom in ponudbo tradicionalnih jedi.
V mestu Čavle konec avgusta obeležujejo praznik zavetnika mesta, sv. Bartolomeja s prireditvijo BARTOJA in tekmovanjem v pripravi bartojskega kotla.
September
V sredini septembra na Reki poteka Malik fest – festival mitov in legend Istre in Kvarnerja. V tem času lahko pokusite specialitete, pripravljene po receptih iz časa Frankopanov.
Jesen
Sezonska živila: kostanj maron, kaki, granatno jabolko, gozdne gobe – jurčki in dežnikarice, divjačina.
Prireditve:
Oktober
V Kastavu se že stoletja na prvo nedeljo v oktobru na prireditvi Bela nedeja slavijo mlado vino, začetek jeseni in skozi predstavitev starih obrti bogastvo običajev. V tem času poteka Festival kvarnerskih vin CrekVINA.
November/december
Konec novembra okrasje in stojnice na trgih Reke in reškega prstana naznanjajo prihajajoče praznike in konec leta.
Zima
Sezonska živila: divje zelje, ohrovt, mladi poganjki brokolija in gomolji topinamburja, suhe fige, kislo zelje in kisla repa, suhomesnati izdelki.
Prireditve:
Decembrski božično-novoletni sejem
Nad celotno regijo vlada adventno vzdušje, življenje meščanov pa se preseli na prosto, kjer se družijo ob kuhanem vinu in fritulah ter bogati ponudbi s številnih stojnic v sklopu božično-novoletnih sejmov. Na Reki na predbožični večer za meščane v velikem kotlu pripravljajo bakalar v golažu in pečejo sardele. Pokušina je brezplačna.
Januar/februar
V občini Čavle, središču mesarstva regije, se na začetku januarja odvija prireditev Kobasica open. Prebivalci prinesejo svoje klobase, nagrado pa prejmeta najboljša kuhana in najboljša pečena klobasa.
Med praznikom svetih treh kraljev in pusta ves Kvarner živi za karneval.
Reka je z vrsto programov in mednarodno povorko mask zavzela visoko mesto na mednarodni lestvici karnevalskih mest. Eden od plesov se odvija na prostoru reške ribarnice, na trgih pa maskirani prebivalci pripravljajo mineštro za svoje someščane in turiste.
Skupine mask po vsej regiji obiskujejo sovaščane, ti pa jih obdarujejo z jajci, suhimi figami in nasmehom.
Halubajski zvončarji z Viškova se vsako leto na pustno nedeljo, pustni ponedeljek in sam pust odpravijo iz Marčelja na tradicionalni pohod po vaseh Halubja in nasploh območja Kastava po že dolgo utečenih poteh, odganjajo zimo ter kličejo pomlad.
Tudi Grobniški dondolaši obiskujejo te kraje in simbolično preganjajo zimo ter kličejo pomlad. V domovih jih pričakajo s fritulami in kroštulami.
